Znanost – med raziskovalno integriteto in plagiatorstvom
Raziskovalna etika, integriteta ter problematika plagiatorstva so teme, s katerimi se v svoji karieri srečuje sleherni raziskovalec. Obravnavi naštetih vprašanj je namenjen dogodek z delavnico Znanost – med raziskovalno integriteto in plagiatorstvom, ki ga pripravljajo na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Dogodek je načrtovan za in bo razdeljen v dva sklopa.
Dopoldanski del bo namenjen vprašanjem etike in integritete, ob tem pa bo predstavljen projekt GRACE, katerega namen je uvajanje in utrjevanje mehanizmov za odgovorno raziskovanje in inovacije v raziskovalnih ustanovah. Ključni govorci bodo Ron Iphofen z obravnavo specifik raziskovalne etike v družboslovju in humanistiki ter Debora Weber-Wulff z razpravo o definiciji in detekciji plagiatorstva.
Popoldan bo namenjen delavnici, ki se bo posvetila vprašanju plagiatorstva, vodil jo bo Milan Ojsteršek.
Program in predstavitve predavateljev so na voljo tule:
Predstavitev in program
Dogodek bo v celoti izveden virtualno v platformi Zoom.
Za udeležbo je potrebna predhodna prijava. Prijave se zbirajo do na sledeči povezavi:
PrijavaVljudno vabljeni!
Računalniška analiza glasbenih gradiv
Vabimo vas na predavanje, na katerem bo predstavljeno nekaj rezultatov sodelovanja Fakultete za
računalništvo in informatiko UL in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Obe ustanovi sta v
zadnjih letih sodelovali pri izgradnji digitalnega arhiva slovenske ljudske glasbe EtnoMuza. Poudarek bo
na predstavitvi pristopov in orodij, ki lahko pomagajo pri analizi, označevanju in iskanju po glasbenih
gradivih, pa naj gre za zvočne posnetke, notne zapise ali besedila.
[…]
Slovenska historična topografija: predstavitev spletne strani in e-knjige
Napovedujemo predstavitev nove spletne strani in e-knjige Slovenska historična topografija
[…]
Prehod znanstvenih revij na elektronsko založništvo in Open Journal System
V sredo, 25. novembra 2015, sta v okviru nacionalne iniciative DARIAH-SI Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Inštitut za novejšo zgodovino v Prešernovi dvorani SAZU pripravila predstavitev, posvečeno elektronskemu založništvu znanstvenih in strokovnih revij. Poseben poudarek je bil dan osebnim izkušnjam urednikov in informacijskih tehnologov.
Predstavitve:
Znanstvene revije v elektronskem okolju
prof. dr. Primož Južnič
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Znanstvene revije imajo temeljno vlogo v sistemu znanstvenega informiranja in komuniciranja. Njihova vsebina, namen in oblika so do današnjega časa ostali nespremenjeni. V zadnjih letih sta se, zaradi možnosti, ki jih nudi svetovni splet, začeli spreminjati predvsem oblika in način objavljanja rezultatov raziskovalnega dela.
Predavatelj se je posvetil odprtemu dostopu (OA) do objav in rezultatov raziskovalnega dela. Pojasnil je, kako odprti dostop spreminja paradigmo objavljanja rezultatov raziskovalnega dela, pozornost pa je posvetil tudi zahtevam in pričakovanjem financerjev raziskovalnega dela. Ob tem se je dotaknil tudi vprašanja odmevnosti znanstvenih revij, ter bibliografskih baz Web of Science, Scopus in DOAJ.
Open Journal System
Primož Svetek
Svetovalec za informacijske tehnologije
Primož Svetek, s. p.
IT tehnologija je že dodobra vstopila v naše življenje, tako privatno kot poslovno. Uveljavila se je tudi na področju urejanja in izdajanja strokovnih publikacij, kjer je Open Journal System (OJS) eden najbolj razširjenih sistemov. Predavatelj nam je predstavil, kako poteka uredniški postopek preko sistema Open Journal in kakšne spremembe prinaša v uredniško prakso. Na kratko je predstavil korake, ki so potrebni za vpeljavo OJS. V zaključku je prisotne seznanil še z nekaterimi dodatnimi možnostmi oziroma razširitvami, ki jih sistem ponuja.
Urednikovanje v sistemu OJS: uporabniška izkušnja
dr. Franci Gabrovšek
ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa
Predavatelj je glavni urednik revije Acta carsologica. Predstavil je razloge, zakaj so se v uredništvu odločili, da revijo izdajajo s pomočjo Open Journal Systema. Spregovoril je o osebnih izkušnjah pri uporabi omenjenega sistema, opisal način urednikovanja in se dotaknil nekaterih problemov in omejitev. Izpostavil je tudi vpliv OJS na razvoj urednikovanja revije Acta carsologica.
Prehod revije Prispevki za novejšo zgodovino na Open Journal System
dr. Andrej Pančur
Inštitut za novejšo zgodovino
Predavatelj je predstavil glavne prednosti in slabosti, s katerimi se je soočil uredniški odbor Prispevkov za novejšo zgodovino pri prehodu na Open Journal System. Posebno pozornost bo posvetil predstavitvi postopkov sprotnega objavljanja odprto dostopnih člankov v HTML formatu, ki mu sledi izdaja celotne številke v tiskani obliki ter naknadna objava člankov v PDF formatu.