Dariah-SI
dariah-humanities-DELAVNICE

Prehod znanstvenih revij na elektronsko založništvo in Open Journal System

img_8723 img_8713

V sredo, 25. novembra 2015, sta v okviru nacionalne iniciative DARIAH-SI Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Inštitut za novejšo zgodovino v Prešernovi dvorani SAZU pripravila predstavitev, posvečeno elektronskemu založništvu znanstvenih in strokovnih revij. Poseben poudarek je bil dan osebnim izkušnjam urednikov in informacijskih tehnologov.

Predstavitve:


Znanstvene revije v elektronskem okolju

prof. dr. Primož Južnič
Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Znanstvene revije imajo temeljno vlogo v sistemu znanstvenega informiranja in komuniciranja. Njihova vsebina, namen in oblika so do današnjega časa ostali nespremenjeni. V zadnjih letih sta se, zaradi možnosti, ki jih nudi svetovni splet, začeli spreminjati predvsem oblika in način objavljanja rezultatov raziskovalnega dela.
Predavatelj se je posvetil odprtemu dostopu (OA) do objav in rezultatov raziskovalnega dela. Pojasnil je, kako odprti dostop spreminja paradigmo objavljanja rezultatov raziskovalnega dela, pozornost pa je posvetil tudi zahtevam in pričakovanjem financerjev raziskovalnega dela. Ob tem se je dotaknil tudi vprašanja odmevnosti znanstvenih revij, ter bibliografskih baz Web of Science, Scopus in DOAJ.


Open Journal System

Primož Svetek
Svetovalec za informacijske tehnologije
Primož Svetek, s. p.

IT tehnologija je že dodobra vstopila v naše življenje, tako privatno kot poslovno. Uveljavila se je tudi na področju urejanja in izdajanja strokovnih publikacij, kjer je Open Journal System (OJS) eden najbolj razširjenih sistemov. Predavatelj nam je predstavil, kako poteka uredniški postopek preko sistema Open Journal in kakšne spremembe prinaša v uredniško prakso. Na kratko je predstavil korake, ki so potrebni za vpeljavo OJS. V zaključku je prisotne seznanil še z nekaterimi dodatnimi možnostmi oziroma razširitvami, ki jih sistem ponuja.


Urednikovanje v sistemu OJS: uporabniška izkušnja

dr. Franci Gabrovšek
ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa

Predavatelj je glavni urednik revije Acta carsologica. Predstavil je razloge, zakaj so se v uredništvu odločili, da revijo izdajajo s pomočjo Open Journal Systema. Spregovoril je o osebnih izkušnjah pri uporabi omenjenega sistema, opisal način urednikovanja in se dotaknil nekaterih problemov in omejitev. Izpostavil je tudi vpliv OJS na razvoj urednikovanja revije Acta carsologica.


Prehod revije Prispevki za novejšo zgodovino na Open Journal System

dr. Andrej Pančur
Inštitut za novejšo zgodovino

Predavatelj je predstavil glavne prednosti in slabosti, s katerimi se je soočil uredniški odbor Prispevkov za novejšo zgodovino pri prehodu na Open Journal System. Posebno pozornost bo posvetil predstavitvi postopkov sprotnega objavljanja odprto dostopnih člankov v HTML formatu, ki mu sledi izdaja celotne številke v tiskani obliki ter naknadna objava člankov v PDF formatu.

Označevalni jezik XML–TEI v humanistiki

Uvodna delavnica o digitalni humanistiki

Predstavitev je potekala v sredo, 15. oktobra 2014, od 9. do 14. ure v Prešernovi dvorani SAZU.

 

Uvod v XML in TEI

Tomaž Erjavec

 

V predavanju smo spoznali osnove standarda za označevanje XML. Ogledali smo si zgradbo dokumentov in model označevanja v XML, na kratko pa obravnavali tudi kodiranje znakov s poudarkom na standardu Unikod. Nato so bile predstavljene sheme XML, ki omogočajo formalno definicijo gramatike in nabora oznak za določen tip dokumentov. V drugem delu predavanja smo spoznali Iniciativo za zapis besedil TEI (Text Encoding Initiative). Smernice definirajo sistem za izgradnjo shem XML in podrobno dokumentirajo preko 500 elementov, ki jih TEI predvideva za označevanje zelo raznorodnih tipov besedil in za raznovrstne analitične obravnave. Podali smo motivacijo za ustanovitev in zgodovinski pregled TEI ter glavne prednosti uporabe Smernic TEI za zapis in označevanje besedil.

 

Uvod v TEI

Matija Ogrin

Smernice konzorcija TEI  skušajo ustreči raznolikim potrebam humanistov, katerih glavni predmet preučevanja so besedila. Smernice določajo obsežen nabor oznak XML, s katerimi je moč označiti (kodirati) raznolike strukture humanističnih besedil. Oznake so združene v module za razna področja dela z besedili. V predavanju bomo spoznali splošno strukturo, predpisano za dokumente TEI, in najpomembnejše module, ki jih humanisti uporabljamo pri delu z besedili.

 

Primer uporabe: znanstvene izdaje primarnih virov

Matija Ogrin

Eno od temeljnih delovnih področij v vseh historičnih in filoloških vedah je izdajanje znanstvenih edicij primarnih virov (starejših tiskov, rokopisov). Temu delu je namenjen eden od modulov TEI in pripadajoče poglavje Smernic. V predavanju smo orisali najbolj pogoste strukture in označevalne prakse, relevantne za pripravo izdaje (starejših) besedil.

 

Primer uporabe: opis rokopisov

Matija Ogrin

Rokopisi predstavljajo enega najpomembnejših segmentov kulturne, zlasti slovstvene dediščine, zato po svetu in pri nas nastajajo elektronske zbirke, ki predstavljajo podrobne opise rokopisov skupaj z digitalnimi faksimili izvirnika. Smernice TEI so temu področju namenile poseben modul, ki je v predavanju predstavljen v raznih možnostih od manj do bolj kompleksnega označevanja.

 

Primer uporabe: biografski in prozopografski podatki 

Petra Vide Ogrin

Smernice TEI namenjajo poseben modul biografskim in prozopografskim podatkom, ki jih srečujemo v arhivskih regestah, prozopografijah in predvsem v leksikografskih publikacijah. Na te smernice je bilo oprto označevanje biografskih podatkov v spletnem portalu Slovenska biografija, ki obsega tri leksikone: Slovenski biografski leksikon (1925-1991), Primorski slovenski biografski leksikon (1974-1994) in Novi Slovenski biografski leksikon (2013). V predstavitvi smo nakazali, kako so nam oznake TEI omogočile podrobno označevanje osebnih in variantnih imen, nazivov in plemiških predikatov, krajevnih imen, datumov, poklicev oz. dejavnosti in sorodstvenih vezi ter njihovih posebnosti.

 

Primer uporabe: izvorno digitalni podatki in strukturirani podatki

Andrej Pančur

Smernice TEI so bile prvotno sicer narejene za označevanje digitaliziranih tiskanih besedil analognih besedil, toda v zadnjih letih se vedno pogosteje uporabljajo pri označevanju raznovrstnih izvorno digitalnih besedil, med drugim tudi znanstvenih publikacij. V predavanju smo obravnavali prednosti in pomanjkljivosti elektronskega založništva v humanistiki po Smernicah TEI v primerjavi z nekaterimi drugimi v založništvu splošno razširjenimi označevalnimi jeziki (DocBook, XHTML, HTML5). Poleg tega smo prikazali, kako je mogoče v izvorno digitalna besedila vključiti strukturirane podatke iz tabel in relacijskih baz podatkov.

Primer uporabe: jezikoslovno označeni korpusi in slovarji

Tomaž Erjavec

Računalniški korpusi besedil predstavljajo osnovo za empirične raziskave jezika, tako pri temeljnih jezikoslovnih raziskavah kot pri uporabnem jezikoslovju, predvsem slovaropisju. Smernice TEI imajo poseben modul za zapis korpusov, dodaten modul pa za jezikoslovne oznake, ki jih lahko dodajamo besedilom, s čimer naredimo korpus bistveno bolj uporaben. V predavanju bomo pogledali nekaj primerov jezikoslovno označenih korpusov slovenskega jezika, nato pa še primere zapisa slovarskih podatkov, za katere Smernice tudi ponujajo samostojen modul.

Avtorsko pravo v digitalni dobi

V času, ko digitalna tehnologija in globalna komunikacijska omrežja omogočajo hitro reproduciranje in razširjanje vsebin, vsi pričakujemo velik napredek družbe znanja, zlasti zaradi novih možnosti ponujanja vsebin na spletu z namenom ustvarjanja in tudi razširjanja znanja.

Hitro pa naletimo na težavo, saj tehnologije omogočajo skoraj vse, avtorsko pravo pa skoraj vse prepoveduje.

Kako se z izzivi avtorsko-pravne ureditve soočajo javne institucije, ki zbirajo, urejajo in hranijo vsebine, velikokrat pa jih tudi ustvarjajo in razširjajo? Katere sodobne storitve lahko ponudijo, da bi bolje služile svojim ciljem?

O tem smo 18. decembra 2012 govorili na prvi SIDIH delavnici, ki jo je vodila dr. Maja Bogataj Jančič.


Ob množici vprašanj, ki so se porodila ob prvi delavnici, pa smo na drugi Sidih delavnici poskušali odgovoriti na 20 vprašanj, s katerimi se vsakodnevno srečujemo pri našem delu. Delavnica je potekala 17. julija 2013 v atriju ZRC SAZU, ponovno pa jo je vodila dr. Maja Bogataj Jančič.

 

digital-humanities-at-uq-logo-4

Označevanje besedila s TEI oznakami v program Microsoft Word

IMG_0217

Po dobro obiskani uvodni delavnici o digitalni humanistiki (Označevalni jezik XML-TEI v humanistiki) smo v okviru dejavnosti DARIAH-SI v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino 4. decembra 2014 organizirali tudi praktično delavnico z naslovom: Označevanje besedila s TEI oznakami v program Microsoft Word.

Delavnica je bila namenjena raziskovalcem, ki bi želeli označevati besedila z osnovnimi TEI oznakami (http://www.tei-c.org/index.xml), vendar se pri tem ne bi želeli poglabljati v označevalni jezik XML.

  • Delavnico je vodil Andrej Pančur, ki je predstavil:
    OxGarage (http://www.tei-c.org/oxgarage/) – konverter, s katerim je mogoče med seboj pretvoriti dokumente različnih formatov,
  • kako pretvoriti Microsoft Word DOCX dokument v TEI.

Udeleženci so med drugim spoznali spoznali kako:

  • urejati wordov dokument, da pretvorba v TEI dokument omogoči čim bolj optimalne oznake,
  • dodajati nove TEI oznake z določanjem novih Word slogov.

V sklepnem delu je bil predstavljen predstavljen DOCX to TEI to HTML konverter (http://nl.ijs.si/tei/convert/), ki je bil narejen za potrebe slovenske digitalne humanistike.

Delavnica je potekala na praktičnih primerih obdelovanja poljubnih wordovih dokumentov.

popisi

Predstavitev modula Popisi prebivalstva Slovenije (1830-1931) na spletišču SI-DIH

V okviru nacionalnega spletišča za humanistiko SI-DIH je v dvorani Zemljepisnega muzeja Andrej Pančur 12. junija 2014 predstavil na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory objavljene popise prebivalstva Slovenije (1830-1931), ki jih v originalu hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Na praktičnih primerih je prikazal različne načine iskanja po popisih, naše novo orodje za prepisovanje podatkov ter orisal načrte za prihodnost.