Dariah-SI
dariah-humanities-NOVICE

OpenMethods: Highlighting Digital Humanities Methods and Tools

Nova platfoma Odprte metode je namenjena prikazovanju uredniško pregledanih vsebin o metodah in orodjih v digitalni humanistiki.

V času, ko postajajo digitalne metode in orodja vse bolj vsakdanja rutina raziskovalcev s področja humanistike, predstavljajo prikazi praktične uporabe, opisi znanstvenih dosežkov, doseženih s pomočjo metod digitalne humanistike in teoretični prikazi pomemben del znanstvene komunikacije. Poznavanje in kritična ocena teh tehnologij je nujna za ustrezno evalvacijo teh dosežkov.
Ob vse večji poplavi gradiv na to temo, ki so dostopna na svetovnem spletu, od blogov, člankov, strokovnih poročil in drugih materialov, se je pojavila potreba po poudarjanju in promociji posebej pomembnih večjezičnih in multidisciplinarnih prosto dostopnih vsebinah s polja digitalne humanistike na enem mestu.

Platforma nastaja v okviru panevropske iniciative DARIAH, in sicer v okviru projekta iz programa Obzorje 2020 Humanities at Scale v sodelovanju s projektom OPERAS.

Prednosti in slabosti akademskih družbenih omrežij

30. maja je v Zemljepisnem muzeju Geografskega Inštituta Antona Melika ZRC SAZU potekalo predavanje o uporabi akademskih družbenih omrežij, ki ga je vodil dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Posnetek predavanja si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Računalniška analiza glasbenih gradiv

Vabimo vas na predavanje, na katerem bo predstavljeno nekaj rezultatov sodelovanja Fakultete za
računalništvo in informatiko UL
in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Obe ustanovi sta v
zadnjih letih sodelovali pri izgradnji digitalnega arhiva slovenske ljudske glasbe EtnoMuza. Poudarek bo
na predstavitvi pristopov in orodij, ki lahko pomagajo pri analizi, označevanju in iskanju po glasbenih
gradivih, pa naj gre za zvočne posnetke, notne zapise ali besedila.
[…]

Digitalna diplomatika: nov obseg interpretacije historičnih dokumentov

HISTORIČNI SEMINAR Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju s Podiplomsko šolo ZRC SAZU sta organizirala predavanje:

Digitalna diplomatika: nov obseg interpretacije historičnih dokumentov.

Predaval je prof. dr. Georg Vogeler.

Predavanje je bilo v torek, 16. maja 2017, ob 11. uri. v Mali dvorani ZRC SAZU, Novi trg 4, 2. nadstropje.

Diplomatika ima kot stara pomožna zgodovinska veda (uvedel jo je  Mabillon v 17. stoletju) jasno določen obseg in predmet: preučevanje  uradnih zgodovinskih dokumentov (listin) kot zanesljivih virov, saj vsebujejo razločen podatek o kraju in datumu nastanka. Zato so ti dokumenti relevantni ne le za zgodovinske raziskave, marveč tudi za  jezikoslovje in druge discipline, ki se ukvarjajo z zgodovinskimi  dejstvi. Vendar listine ne govorijo vedno resnice. Diplomatika je svojo  temeljno metodologijo razvila prav zato, da bi identificirala ponaredke.  Vse od nastanka diplomatike so se njeni raziskovalni interesi razvijali  zlasti v smeri kulturne zgodovine (pismenost, simbolna komunikacija  ipd.). Z razvojem računalniških tehnologij pa se je razvila tudi moderna  veja: »digitalna diplomatika«. Predavanje bo pokazalo, kaj to  raziskovalno področje obsega in kako vpliva na raziskovalne interese  diplomatike. Ta primer lahko služi kot zgled, ob katerem bolje razumemo,  kaj se zgodi, če digitalna orodja apliciramo na raziskovalne objekte  humanistov.

Georg Vogeler deluje kot profesor za pomožne historične vede in njihovo  uporabo v digitalni humanistiki na univerzah v Gradcu in Münchnu. Bil je  med ustanovnimi člani raziskovalne ustanove Institut für Dokumentologie  und Editorik za razvoj digitalnih metod na področju znanstvenega  izdajanja besedil, še posebej historičnih dokumentov. Od leta 2006 je  tehnični direktor konzorcija monasterium.net, ki obsega že čez 500.000  listin iz srednjega in zgodnjega novega veka. Od leta 2007 je  monasterium.net vključen v konzorcij ICARUS, kjer dr. Vogeler opravlja  naloge tehničnega direktorja za celoten konzorcij. Vodil ali  soorganiziral je vrsto simpozijev in poletnih šol na temo digitalne  humanistike, zlasti serijo mednarodnih simpozijev Digital Diplomatics.

Predavanje je bilo v angleščini.

Vljudno vabljeni!
Več o Historičnem seminarju tudi na http://hs.zrc-sazu.si.

Slovenska historična topografija: predstavitev spletne strani in e-knjige

Napovedujemo predstavitev nove spletne strani in e-knjige Slovenska historična topografija
[…]

Zbornik prispevkov s konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika

Na spletni strani Slovenskega društva za jezikovne tehnologije je dostopen zbornik prispevkov, ki so nastali v okviru prve konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika. Konferenca je potekala med 29. 9. in 1. 10. 2016 in je prvič združila prizadevanja s polja jezikovnih tehnologij in digitalne humanistike. Zbornik vsebuje 58 sprejetih prispevkov, od tega 5 prispevkov vabljenih predavateljev, 30 rednih polnih prispevkov in 17 povzetkov ter 6 študentskih prispevkov, pri čemer je 41 prispevkov v slovenskem, ostali pa v angleškem, hrvaškem, srbskem in bosanskem jeziku.

Prispevki vabljenih predavateljev so bili posneti in so skupaj s predstavitvami dostopni na portalu Videolectures.

 

 

Konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika

KONFERENCA JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IN DIGITALNA HUMANISTIKA

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
29. 9.–1. 10. 2016

Prvo vabilo za prispevke

Ob jubilejni deseti konferenci Jezikovne tehnologije smo se odločili za programsko širitev na področje digitalne humanistike, ki je kot presek digitalnih tehnologij in humanistike aktualno raziskovalno področje, kjer se na eni strani digitalne tehnologije uporabljajo pri raziskavah v humanistiki za študij jezika, družbe in kulture, na drugi strani pa je humanistika tudi spodbudna za razvoj novih tehnoloških rešitev, kot npr. kažejo revija JDH, zveza ADHO s svojimi letnimi konferencami DH in mreža NeDiMAH.

V samem izhodišču je digitalna humanistika izrazito interdisciplinarno in kolaborativno raziskovalno delo, ki bistveno spreminja ustaljene humanistične pristope ter spodbuja razvoj novih analitičnih tehnik in metod, v slovenskem prostoru pa nima skupnega mesta za predstavitev dosežkov svojega dela in diskusijo med različnimi deležniki na področju. Tu zaostajamo za primerljivimi in sosednjimi državami, saj so npr. v Pragi septembra 2015 organizirali prvo konferenco o digitalni humanistiki na Češkem, na Dunaju pa decembra 2015 poteka že druga konferenca o Digitalni humanistiki v Avstriji.

Zato bodo Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI konec septembra 2016 organizirali konferenco “Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika”.

Na konferenci bi si želeli zbrati prispevke z naslednjih področij:

  • govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije
  • digitalno jezikoslovje: korpusno jezikoslovje, leksikologija in leksikografija, standardizacija; prevodoslovje
  • digitalna humanistika in zgodovinopisje, etnologija, muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija
  • digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika

Dobrodošli so prispevki, ki predstavijo smernice, raziskave, dobre prakse, projekte in rezultate na teh področjih.

V sklopu konference predvidevamo tudi vabljena predavanja, študentsko sekcijo ter panele o temah, povezanih s konferenco.

Pomembni datumi

  • 01. 03. 2016    oddaja razširjenega povzetka
  • 01. 04. 2016    obvestilo o sprejetju povzetka
  • 01. 06. 2016    (oddaja celotnega prispevka)
  • 15. 07. 2016    (obvestilo o sprejetju prispevka)
  • 01. 09. 2016    oddaja končnega prispevka oz. povzetka
  • 29. 09.–01. 10. 2016    KONFERENCA

Navodila za prispevke

Prispevke bomo zbirali najprej kot razširjene povzetke, nato pa se bodo avtorji sprejetih prispevkov odločili, ali bodo povzetek razširili v polni prispevek, ki bo ponovno recenziran in objavljen v zborniku, ali pa bodo ostali pri razširjenem povzetku, ki bo objavljen v knjižici povzetkov.

Uradni jeziki konference so angleščina, slovenščina, hrvaščina, srbščina, bosanščina, črnogorščina in makedonščina.

Razširjeni povzetki naj bodo dolgi dve strani (brez bibliografije), polni prispevki pa 8–10 strani. Končna verzija obojih mora biti stavljeni v skladu s predlogo konference, ki jo bomo objavili v kratkem.

Prispevke zbiramo preko platforme EasyChair na naslovu
https://easychair.org/conferences/?conf=jtdh2016

Avtorji prispevkov naj označijo, ali gre za študentski prispevek, kjer morajo vsi avtorji biti do- ali podiplomski študentje. Ti prispevki bodo na konferenci imeli svojo sekcijo, izbran in nagrajen pa bo tudi najboljši študentski prispevek.

Knjižica povzetkov in zbornik prispevkov bosta dostopna na spletu ob začetku konference.

Več o dogodku na spletni strani konference.

hanks

5. generalna VCC konferenca

Med 22. in 24. aprilom 2015 bo v Ljubljani v prostorih ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport potekala že peta splošna VCC konferenca. VCC konferenca je največji letni dogodek v evropskem konzorciju za digitalno humanistiko DARIAH-ERIC, ki se ga udeležujejo strokovnjaki s področja digitalne humanistike iz celotne Evrope, konferenca pa je delovne narave. Večina dejavnosti poteka v manjših, fokusiranih skupinah. Za udeležbo na konferenci se je potrebno registrirati preko spletne strani DARIAH, kjer je na voljo tudi program konference. Otvoritev konference bo v sredo, 22. aprila ob 13.00. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.